»Pravkar sem bil obveščen, da dva repatriacijska leta iz Združenih držav z velikim številom nezakonitih kriminalcev nista smela pristati v Kolumbiji.«

»Morda je zelo preprosto – vedno sem si želela zadovoljstva v lastnem domu, družinske sreče, ljubezni, pa vsega tega nikdar nisem znala občutiti. Hrepenenje po nečem neoprijemljivem me je gnalo v iskanje zadovoljitve, ki se mi je izmikala, in zdelo se mi je, da se večno skriva nekje drugje. Sreče in zadovoljstva nikoli ni bilo tam, kjer sem bila tisti trenutek jaz. Zdaj pa se mi je prvič zazdelo, da vem, kje se nahaja. Neopazno, toda stalno. Tiho, mirno zadovoljstvo v zavetju udobnega bivališča nekje v srednji Evropi, v moji Ljubljani.«

»Jessica se po njegovi sledi poda na osebno in skupnostno popotovanje po urbani in podeželski Kolumbiji, ki gledalca zaziba v stanje izrazite občutljivosti – do filma, sebe in človeštva.«

»Za nas v Britanski Kolumbiji je to neverjetno težko leto, v mislih sem z družinami, ki so utrpele tragično izgubo.«

»Še včeraj sem imel v rokah izvorna dela Galileja in Newtona. Danes smo pristali na kometu še za Marsom. Neverjetno.«

»Ko sem začela raziskovati, ko sem videla to besedilo in anonimne komentarje pod njim, sem vedela, da hočem napisati dramo o tem.«

»Ko sem prišel sem, sem doživel pravo razodetje. Tukaj lahko raziskuješ nove stvari, brez strahu, da ti bo kdo rekel, da to ni mogoče.«

»Poskušal sem kar najbolj temeljito pripraviti, prebiral sem zdravniška poročila iz begunskih taborišč, v stiku sem bil z organizacijami, ki pomagajo beguncem, in podobno.«

»Ampak sem zelo trmast, zato sem to vseeno naredil. Zdaj moram priznati, da sem zelo vesel, da sem prišel do tako velikega odkritja.«